V začetku tisočletja je bioumetnost postala ena izmed osrednjih vej sodobne umetnosti. Zanjo je značilno tematiziranje nastopa dobe biotehnologije z vsemi njenimi obljubami in manipulacijami živega sveta: telesa, živali, rastlin za razne namene, kot so prehrambena industrija, medicina, farmacija, estetika itd. Bioumetniški projekti vključujejo biotehnologijo v svoje postopke in prikazujejo to vključevanje v svojih performansih, proizvajanju živih “kipov”, performativnih instalacij in delavnic. S tem imperativom so bioumetniški projekti postali zelo zahtevni v svoji realizaciji in včasih celo hermetični v svojih diskurzih.

Bioumetnost lahko prepoznamo kot zahodni oziroma apitalistični fenomen v smislu njegove promocije, a obstajajo tudi zelo kritična in inovativna, celo avantgardna srečanja z biotehnologijo v zares transdisciplinarnih umetniško-biotehnološko-humanističnih projektih, ki praviloma nastajajo v nekdanjih komunističnih deželah.

Izr. prof. dr. Polona Tratnik je predsednica Slovenskega društva za estetiko. Predava na Univerzi v Mariboru, Pedagoški fakulteti, in na Fakulteti za dizajn. Bila je predstojnica Oddelka za kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in Fulbrightova raziskovalka na University of California Santa Cruz ter gostujoča profesorica je na več tujih univerzah v ZDA, na Kitajskem, v Mehiki in na Finskem.

AC-DC: Augmented City – The Space for Digital Creative Citizenship

petek, 9. 10. ob 18.30

petek, 9. 10. ob 17.00

Sodobna umetnost, oprta na nove medije in tehnologije (digitalna umetnost, medijska umetnost, postinternetska umetnost) se umešča na presečišče umetnosti-kot-jo-poznamo, novih medijev in tehnologij, omrežene ekonomije, (post)politike ter bio in tehno-znanosti. S temi področji stopa v intenzivne interakcije, ki vključujejo tudi medsebojno vplivanje, prevzemanje metodoloških naprav in pristopov, zamenjavo področij delovanja, hibridiziranje in amalgamiranje. Pri tem je pomembno, da umetnost nikakor ni pasiven in drugorazredni člen v teh interakcijah, kar pomeni, da se enostavno ne scientificira, ekonomizira in politizira, ampak lahko opažamo vstop umetniških inovacij tudi na druga področja, ki se artificirajo, postajajo podobna umetnosti.

V predavanju bomo obravnavali tiste posebnosti sodobne resničnosti, na katere vpliva umetnost; zato se spreminjajo in postajajo v določenem pogledu umetniške. Namesto estetizacije politike in vsakdanjosti nas bo zanimala artifikacija bistvenih področij današnje resničnosti. Sodobna umetnostje generator številnih sprememb, na katere bi morale biti pozorne sodobne znanosti, ekonomija, mediji in politična teorija. Umetnost je prej prvopristopnik na področju današnjih velikih družbenih in konceptualnih sprememb, zamenjav paradigem in inovacij kot pa njihov (zamudniški) derivat.

Fotografija: James Bridle: Drone Shadow 007: The Lavender Hill Drone, 26. junij 2014.

Izr. prof. dr. Janez Strehovec je direktor Inštituta za novomedijsko umetnost in elektronsko literaturo in raziskovalec pri njem. Na ALUO, Uni. v Lj. honorarno predava Teorijo novomedijske umetnosti. Njegovi novejši eseji: The e-literary text as an instrument and a ride: novel forms of digital literature and the expanded concept of reading. V: Cornis-Pope, Marcel (Ur.). New literary hybrids in the age of multimedia expression: crossing borders, crossing genres. Amsterdam; Philadelphia: John Benjamins, 2014, 340–356. E-Literary Text and New Media Paratexts. V: Examining Paratextual Theory and its Applications in Digital Culture. Hershey, PA: IGI Global, 2014. 46–62. E-Literature, New Media Art, and E-Literary Criticism. CLCWeb: Comparative Literature and Culture 16.5 (2014): http://dx.doi.org/10.7771/1481-4374.2486. Njegova nova knjiga Text as a Ride izzide prihodnje leto.

petek, 9. 10. (16.00)

Predavanje in pogovor z dr. Tomažem Grušovnikom nadaljuje temo, ki smo jo odprli na prejšnjem Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti: vprašanje umetniške in kulturne produkcije – in nujnih pasti – v času zrelega tržnega gospodarstva. Tokrat bomo razpravljali o tem, ali je to, kar radi imenujemo “alternativa”, v vseprežemajočem okviru tržnega gospodarstva (kapitalizma) sploh še možno. Že Karl Marx je namreč poudaril, da imamo v primeru kulture opraviti z “nadstavbo”, ki je – tako kot vsa duhovna produkcija – zgolj posledica razmerij, ki vladajo na nivoju materialne produkcije dobrin. Umetnice in umetniki, kulturnice in kulturniki, ki torej funkcionirajo po načelu trženja in promoviranja svojih intelektualnih stvaritev, pri čemer so svoje produkte tako kot prodajalci prisiljeni promovirati kot “novosti” in “inovacije” na kulturnem trgu, lahko potemtakem le stežka govorijo o “alternativnosti” svojega početja. Je torej beseda “alternativen” zgolj okrasni pridevnik – morda celo marketinški trik –, če je hkrati ne spremlja tudi alternativni način produkcije, ki se razlikuje od načinov proizvajanja vseh ostalih dobrin v našem družbenem sistemu?

Dr. Tomaž Grušovnik je docent za filozofijo vzgoje in izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Ukvarja se s filozofijo edukacije, okoljsko in medvrstno etiko ter teorijo filma. Večkrat je razstavljal po Sloveniji, nekaj tudi v tujini.

petek, 9. 10. (13.00)

Martin Kusch je vodilni umetnik in umetniški raziskovalec na oddelku za digitalno umetnost Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju. Umetniški so-direktor organizacije kondition pluriel.

Predstavitev opisuje poslanstvo sodelujočih pri izvajanju izobraževalnih in umetniško-raziskovalnih dejavnosti na oddelku za digitalno umetnost Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju. Digitalna umetnost je sestavni del temeljnega raziskovalnega dela in razvoja inovativnih estetskih in družbeno relevantnih oblik dejavnosti na presečišču kulture, tehnologije, ekonomije in znanosti. Oblikovalske metode in strategije digitalne umetnosti so uporabljane v kontekstu, kjer ekonomski in politični interesi sicer podpirajo uporabo digitalnih artefaktov, vendar hkrati omejujejo njihov družbeni vpliv zaradi specifičnih standardizacijskih procesov. Naš namen je uporabljati obstoječe medijske tehnologije ter razne naprave in komunikacijska orodja na način, ki namerno in načrtno presega njihovo konvencionalno rabo, ter s tem odpirati nove možnosti, s katerimi bodo lahko digitalni umetniki izvajali družbeno kritične, spremembam naklonjene umetniško-estetske intervencije.

Martin Kusch (AT) je študiral zgodovino umetnosti, filozofijo in slikarstvo v Berlinu ter medijske umetnosti pri Petru Weiblu na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju, kjer od leta 1997 tudi sam poučuje. Je projektni vodja full dome laboratorija na oddelku za digitalno umetnost Univerze uporabnih umetnosti na Dunaju in direktor projekta E/M/D/L. Kot ustanovitelja in umetniškega so-direktorja platforme kondition pluriel ga posebej zanimajo transformacijski procesi elektronskih medijev v performativnih kontekstih ter kako digitalne tehnologije vplivajo na naše zaznavanje telesa in vesolja. Njegova dela so bila razstavljena na številnih festivalih in institucijah, kot so: Ars Electronica (Linz), CYNETart (Dresden), CDA (Enghien les Bains), EMPAC (Troy), FIND (Montreal), ICA (London), ISEA (Nagoya, Helsinki, Essen), SAT (Montreal), Transmediale (Berlin), Mois-Multi (Quebec City), ZKM (Karlsruhe) in Museumsquartier (Dunaj).

Foto
Annika Sophie Müller / Noah Rieser, mostly cloudy with occasional rain (pretežno oblačno z občasnim dežjem), 2013, zvočna instalacija, foto: KünstlerInnen.

– petek, 9. 10. (11.00)

Luciana Haill bo predstavila interaktiven, raziskovalen vpogled v fenomen »flicker« (migetanje, utripanje) s pomočjo sanjskega stroja (Dreamachine) Briona Gysina. Občinstvu bo pokazala, kako se spreminja možgansko valovanje med opazovanjem migetajočih (flickering) skulptur.

Izum sanjskega stroja Dreamachine Briona Gysina je zaznamoval prvo delo oziroma skulpturo, ki jo je potrebno gledati z zaprtimi očmi. Umetnica bo v pogovoru predstavila lastno zbirko posnetkov možganskih valovanj (EEG), ki je nastala z opazovanjem pojava »flicker« in meditacije. Sledila bo interakcija z občinstvom, pri čemer bo preučevala naše možganske valove med gledanjem sanjskega stroja.

Ob izbrani glasbi, ki spremlja izkušnjo, je učinek še večji, pričakovane pozitivne stranske učinke pa izkusimo v obliki vizij in bežnih navdihujočih idej.

Fotografija: Grete Hjorth-Johansen

Za več informacij o umetnici obiščite: http://lucianahaill.co.uk/

(Izkušnja ni primerna za ljudi s fotosenzitivno epilepsijo ali migrenami.)

Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici je šola, ki študentom nudi sodoben način študija. Z metodami, oblikami učenja in z izbiro vsebin ter mentorjev, prisega na oseben pristop, saj z inovativnimi pedagoškimi pristopi, raziskovanju in produkcijskimi procesi spodbuja posameznikovo samostojnost in kreativnost ter delo v skupini in skupnosti. Podpira e-učenje ter je intermedijsko naravnana, predvsem pa spodbuja študente k raziskovanju in dinamičnemu pridobivanju znanja.

Visoka šola za umetnost nudi dva študijska programa
Digitalne umetnosti in prakse I. stopnja
Medijske umetnosti in prakse II. stopnja

Predstavitev: Rene Rusjan in Boštjan Potokar

Več na: http://vsu.ung.si

Dizajn v Mariboru

Študijski program 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, omogoča študentkam in študentom študij dizajna (od industrijskega, produktnega do unikatnega), ki temelji na oblikovalski metodi od znotraj navzven. Metoda, ki smo jo avtonomno razvili v preteklih osemnajstih letih, se je izkazala za izjemno učinkovito, saj v največji možni meri integrira umetniško kreativnost z znanstvenimi metodami iz strojniške prakse, ki jih vpeljuje na različnih stopnjah oblikovalskih procesov v samo bistvo-jedro izdelka-naprave.

Več o študiju dizajna na: http://www.fs.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=813

LIO Lab (Laboratorij za inženirsko oblikovanje) na UM-FS pa predstavlja še dodatno laboratorijsko obliko organiziranosti, ki omogoča projektno delo študentom, individualno ali v obliki timskega dela. Študenti lahko delajo na različnih projektih skozi oblike obvezne prakse ali kot posamične projekte v okviru študijskih obvez za pridobivanje praktičnih izkušenj, novih znanj na področjih novejših tehnologij načrtovanja in izdelave, ki v splošnem še niso dovolj razširjene v našem okolju. Hkrati je študentom omogočeno vstopiti tudi v projekte, ki se izvajajo neposredno za gospodarske organizacije, kar jih še dodatno oplemeniti z izkušnjami iz realnosti tržnega gospodarstva. V laboratoriju razpolagamo z različnimi vrstami programske in strojne opreme za 3D modeliranje, 3D digitalizacijo (White light skening), fotogrametrijo, laserski razrez, 3D tisk (FDM in SLS) itd.

V organizacijskem smislu prakticiramo delo v LIO LAB-u na dveh stopnjah in sicer:

1. prvo stopnjo predstavlja laboratorijska pripravljalnica za študente LIO LAB – 3D Inkubator. V tem sklopu usposabljanja se študentje seznanijo s strojnimi in programskimi orodji, ki jih ima LIO LAB na razpolago in se vpeljejo v oblikovalski delovni proces.

2. drugo stopnjo predstavlja nadgradnja laboratorijskega dela LIO LAB – 3D generator, kjer študentje sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju projektov za gospodarstvo. Vodja laboratorija organizira projekte, študentje pa jih izvajajo v več variantnih izvedbah, po delih ali v celovitosti, vendar se v končni projekt vključi le tiste rešitve, ki jih sprejme naročnik in za katere lahko prevzame odgovornost podpisani vodja projekta. Projektne variante so pa hkrati odlična podlaga za opravljanje določenih študijskih obveznosti, ki jih lahko študent uveljavi v okviru različnih študijskih predmetov. Študentje-člani LIO LAB 3D generatorja izvajajo tudi vpeljevanje mlajših članov inkubatorja in se s tem učijo soustvarjati delovne odnose in pripravljati sodelavce na skupno delo, spoznavajo drug drugega in njihove sposobnosti, se učijo samostojno organizirati glede na vrsto problematike, ki jo imajo v obravnavi itd.

2015 1007 Dizajn+LIO Lab-all

Uvodno informacijo pripravil: Vojko Pogačar, vodja LIO Lab
Predstavitev študentskih projektov pripravila: dr. Andrej Skrbinek in Vojko Pogačar
Demonstracija na MFRU: Andrej Cupar

Študij izobražuje likovno nadarjene študente, ki želijo razvijati lastno likovno senzibilnost, spoznati bogastvo likovne tovrstnosti v preteklosti ter se usposobiti za odgovorne in ustvarjalne pedagoge. Oddelek likovne umetnosti je enopredmetni študij, ki izobražuje likovne pedagoge za osnovno in srednjo šolo. Študij temelji na aktivnem likovno-ustvarjalnem delu in razumevanju likovnih zakonitosti ter razvijanju sposobnosti za posredovanje teh zakonitosti otrokom in mladostnikom na vseh stopnjah izobraževanja.

Predstavitev: Matjaž Lenhart in Nina Pufič

Other words – literary circuit for small and minority languages

Četrtek, 8. 10. 2015, ob 17.30