četrtek, 8. 10. ob 16.00
V zadnjem času se skuša umetnost dobesedno odtrgati od tal in poseči tudi v svetove, kjer je poprej nismo poznali – na primer v vesolje. Eden takih je projekt Voyager/ 140 AU (Miha Turšič, Špela Petrič), pa tudi drugi projekti postgravitacijske in vesoljske umetnosti (recimo japonski ArtSat), ob katerih se zastavljajo vprašanja o tehnoloških oblikah življenja, emancipirani tehnologiji, povezovanju umetnosti in znanosti, razširjenem konceptu percepcije, o gibanju in potovanju, pa tudi o (človeškem) telesu ter njegovi težnosti. Vprašanja so podobna tistim, ki jih odpirajo avatarski performansi, narejeni na platformi spletne skupnosti Second Life (npr. Gazira Babeli, re-enactmenti tandema 0100101110101101.ORG, ZeroG SkyDancers itd.). V predavanju bom predstavila nekatere teme, kontekste in umetniške projekte, pomembne za razumevanje novih paradigem, ki se odpirajo ob umetnosti v novih prostorih onkraj težnosti.
Maja Murnik je doktorirala iz filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije v Kopru ter diplomirala iz primerjalne književnosti in iz dramaturgije v Ljubljani. Delala je kot asistentka na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in kot odgovorna urednica revije za gledališče Maska. Sedaj je samozaposlena v kulturi; piše kritike in članke ter občasno predava na konferencah doma in v tujini (zadnja objava: “Follow Me, Comrades in Flight, into the Depths!” Body-Related Performance Art in Second Life, v: New Opportunities for Artistic Practice in Virtual Worlds, ur. D. Doyle, Hershey, PA: IGI Global, 2015). Je soustanoviteljica Inštituta za nove medije in elektronsko literaturo in raziskovalka pri njem (http://www.inm.site90.net/).
