Saša Spačal (SI), Ida Hiršenfelder (SI): Zemlja, sonoseizmični instrument

— instalacija, 2015

Produkcija: KIBLA 2015

Dobrodošli v antropocen, geološko dobo industrijskih družb. V dobo, v kateri so se dogodile motnje v sistemu Zemlje na planetarni ravni. Klimatske spremembe, izguba biodiverzitete, onesnaženost morja, kopnega in zraka, izkoriščanje naravnih virov, močno osiromašenje zemeljskih tal zaznamujejo krizo planeta. Kriza planeta je kriza sistema.

Globalni kapitalistični ustroj sveta preprečuje človeškemu bitju, da bi deloval planetarno. Niti da bi se zoperstavil planetarni krizi, ki jo proizvaja z neizogibno potrošnjo, kajti zastaranje je vpisano v vsak izdelek. Motor globalizma so neobnovljivi energetski viri. Vsi povzročajo seizmična gibanja: izčrpavanje fosilnih goriv ustvarja prazen prostor v litosferi, akumulacijska jezera nanjo pritiskajo, nesreče v atomskih reaktorjih povzročajo tektonske premike.

Zemlja, sonoseizmični instrument omogoča vstop v planetarno perspektivo, v čutno in haptično razmerje med človekom in planetom. Izčrpavanje fosilnih goriv iz zemeljske skorje povzroča tektonske razpoke. V globus se zarisujejo seizmografske raze, ki se stopnjujejo s prisotnostjo in bližino človeškega bitja. Planet oddaja infrasonični zvok potresov, človeka potaplja v vseprisotno akustično območje brez razpoznavnega izvora. Človeško bitje je ujeto v dramo neskončnega kroženja kapitala v planetarni perspektivi.

Strokovni sodelavci: Mirjan Švagelj, Anil Podgornik, Blaž Berdnik

Saša Spačal je medijska umetnica, ki izhaja s področja humanistike in trenutno deluje na presečišču raziskovanja živih sistemov in medijske umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na postčloveško okolje, kjer človeška bitja obstajajo in delujejo kot eden izmed elementov v ekosistemu in ne kot suveren. S tem se opušča kartezijanski sistem in sprejema dejstvo, da se je področje tehnologije razširilo ne samo od strojne do programske opreme, ampak tudi do mokre opreme, od koder posledično izvirajo hibridni pojavi mehanske, digitalne in organske logike delovanja. Njena dela so bila predstavljena na različnih razstavah in prizoriščih, med njimi so Ars Electronica CyberArts Exhibition 2015, Avstrija; Muzeju sodobne umetnosti Vojvodina, Srbija; ThingWorld – Triennial of New Media Art 2014, Kitajska; Cynetart 2014, Nemčija; Soft Control: Tomorrow Festival, Srbija; Sonica, Slovenija; Galerija Močvara, Hrvaška; Kiblixu 2014, Slovenija; Galerija Kapelica, Slovenija; Galerija sodobne umetnosti Celje, Slovenija; MFRU – Kiblix 2013 – Maribor, Slovenija; Enter 6: Biopolis – Češka; Device_art 4.013 – Češka; Device_art 4.012. – Hrvaška. Za delo Myconnect so Saša Spačal, Mirjan Švagelj in Anil Podgornik prejeli Častno omembo na festivalu Ars Electronica Prix 2015.

Splet: www.agapea.si

Ida Hiršenfelder (1977) je kuratorka in kritičarka za intermedijsko umetnost, ki živi in dela v Ljubljani. Zgodovina medijev, arhivi in njihovo izginevanje ter medijska arheologija so njena izhodiščna raziskovalna področja. Sodeluje z +MSUM Muzejem za sodobno umetnost Metelkova pri projektih, ki so vezani na digitalne arhive in spletno predstavnost muzeja. Med leti 2007 in 2013 je bila arhivarka za projekt Postaja DIVA, Digitalni video arhiv pri Zavodu za sodobno umetnost SCCA Ljubljana. Od leta 2010 do 2014 je bila kuratorka pri Laboratoriju za znanost in umetnost, Ljudmila in je zagovornica in uporabnica prostega in odprtokodnega programja. Od leta 2011 je članica eksperimentalnega DIY hrupnega kolektiva Theremidi Orchestra, s katerim ustvarja DIY elektroniko in hrupne zvočne pokrajine. Z interrmedijsko umetnico Sašo Spačal sodeluje pri seriji sonoseizmičnih instalacij v produkciji Kible.

Splet: beepblip.org